Cena lektoriranja, ki je postavljena logično

Cena lektoriranja na trgu močno variira, saj je odvisna predvsem od ponudnika storitev. Na trgu se cena lektoriranja giblje vse od enega do šestih evrov za eno stran, ki šteje 1500 znakov brez presledkov. Razlike so predvsem pogojene z različnimi cenovnimi politikami ponudnikov in njihovo marketinško strategijo. Nekateri pač raje delajo manj in zaradi visokih cen zaslužijo veliko, medtem ko nizkocenovni ponudniki delajo veliko in na koncu zaslužijo še več. Toda konec koncev gre za tako dejavnost, kjer enaka cena za vse enostavno sploh ni smiselna.

 

cena lektoriranja

 


Cena lektoriranja se pri nas določa individualno


Kot imamo pojasnjeno v opombah pod cenikom na naši spletni strani, se pri nas cena lektoriranja določa individualno. To pomeni, da za vsak individualen tekst naredimo svojo ponudbo. Na ceniku je tako navedena le najnižja možna cenovna postavka. Zakaj takšna cenovna politika? Odgovor na to večplasten. Besedila, ki jih je potrebno popravljati, se med seboj močno razlikujejo.

 

Na začetku je tu kakovost jezika. Nekatera besedila napak skoraj nimajo, druga pa jih imajo ogromno. Seveda tista z veliko napakami terjajo bistveno več časa, da jih popravimo, kot tista, ki imajo malo napak. Razlogi za to so v glavnem dvojni (čeprav obstajajo tudi izjeme, kot so osebe, ki imajo disleksijo in za katere naslednja kategorizacija ne velja). Na eni strani je lahko razlog za veliko število napak neznanje. Nekateri ljudje pač v okviru osnovnošolske izobrazbe niso usvojili toliko znanja kot nekateri drugi ali pa so na določena znanja pozabili, medtem ko drugi niso.

 

Na drugi strani pa obstajajo ljudje, ki jezikovna znanja sicer imajo, vendar jih v tekstu ne uporabijo, ker so pisali v naglici in/ali za seboj teksta niso temeljito pregledali ter odpravili napak, ali pa so enostavno površni in se jim ni ljubilo več časa posvečati tekstu – z mislijo, da bo to za njih pač opravil lektor. Ni pošteno niti logično, da bi ljudem, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov jezikovno delo opravili slabše, računali za isto količino teksta enako kot tistim, ki imajo bogato jezikovno znanje in so si vzeli čas ter svoje besedilo temeljito pregledali in popravili že sami.

 

Na drugi strani obstajajo tudi druge objektivne okoliščine, ki jih je pri cenovnem vrednotenju potrebno upoštevati. Najbolj pogosto delo lektorjev je lektoriranje diplomskih nalog in to je zelo sezonsko delo. V toplih mesecih je dela v primerjavi s hladnimi meseci ogromno. Razlog za to je dejstvo, da je šolsko leto na fakultetah zastavljeno tako, da študenti v glavnem diplomirajo v toplih mesecih.

 

Večina študentov tako potrebuje lekturo v toplih mesecih in v določenih obdobjih (še posebej v drugi polovici junija ter v drugi polovici avgusta in na začetku septembra) imamo lektorji res ogromno dela.

 

Pogosto delamo nadure in smo tedaj ves čas tudi močno utrujeni, zato ni logično, da bi nekomu, ki lekturo potrebuje na začetku decembra, ko dela skoraj ni, ali na začetku septembra, ko se v delu skoraj utapljamo, računali enako. Navedene so le glavne okoliščine: obstajajo tudi nekatere druge, o katerih na tem mestu ne pišemo.

 

cena lektoriranja


Lektoriranje diplomskih nalog je specifično delo


Lektoriranje diplomskih nalog je delo, ki zahteva poseben pristop in navsezadnje posebno znanje. Na prvi pogled bi bilo logično, da je dovolj že dobro poznavanje jezika. Toda v resnici ni tako, saj gre pri lektoriranju diplomskih nalog za obravnavo strokovnih tekstov z najrazličnejših znanstvenih področij.

 

Če tisti, ki besedilo popravlja, nima vsaj osnovne razgledanosti oz. razumevanja področja, lahko zagreši hude vsebinske napake, ne da bi se tega sploh zavedal. Znana je anekdota, ko je doktor slovenistike bodoči diplomirani medicinski sestri popravil »informiran pristanek«, ki pomeni to, da pacienta informiramo, kaj vse so lahko posledice posega, za katerega daje pristanek, preden le-ta da pristanek za poseg, v »informativen pristanek«, ki seveda pomeni nekaj popolnoma drugega, kar je nesmiselno in neobstoječe.

 

Če lahko visoko izobražen akademik slovenistike (ki očitno nima pojma o postopkih v zdravstvu) naredi tako hudo napako že pri tako enostavnem terminu, kaj šele lahko nastane, ko gre za zahtevna zdravstvena področja, ki so laiku komaj razumljiva! Zato mora biti tisti, ki izvaja jezikovne popravke, res prekaljen profesionalec z izkušnjami in visoko stopnjo previdnosti pri popravkih.


Kdaj se odločiti za lektoriranje in kdaj za tehnični pregled?


Študenti nas pogosto sprašujejo, kdaj se odločiti za lektoriranje in kdaj za tehnični pregled. Vprašanje je zelo smiselno, saj ima proces dela svoje zakonitosti in ni vseeno, s čim začnemo. Naš odgovor je, da je najprej potrebno opraviti lektoriranje in šele potem tehnični pregled.

 

Med lekturo se namreč prav rado primeri, da se kaj podre in zamakne, zato naj bo vedno tehnik, ki tekst ureja, tisti, ki ima nad tekstom »zadnjo roko«. Tako se boste izognili dvojnim stroškom in obilici slabe volje pri vas in pri tistemu, ki vam bo uredil obliko naloge, saj tako ne bo imel dvojnega dela. Seveda pa se lahko odločite tudi, da vam lektoriranje in tehnični pregled izvede isto podjetje.

 

lektoriranje in tehnični pregled