Lektoriranje pri nas je cenovno ugodno in hitro

Lektoriranje je jezikovni pregled teksta. Lektoriranje besedila v najožjem smislu pomeni popravljanje slovničnih napak. Popravljanje slogovnih (in sploh vsebinskih) napak načeloma sploh ne sodi v domeno lektorja, pač pa je to stvar redaktorja oz. urednika. Res pa je, da se v našem prostoru profesionalno lektoriranje v glavnem razume tudi kot popravljanje sloga avtorja, še posebej, če je slog slab. Naše mnenje je, da si vsak avtor zasluži svoj slog, ki ga lektor ne bi smel popravljati, saj s tem izgine osebna nota avtorja, zato smo pri popravljanju slogovnih napak zelo konservativni ali pa tega sploh ne počnemo. To nam včasih tudi očitajo, ampak mi pač nismo eni od tistih izvajalcev, ki tekst tako obdelajo in obrnejo, da ga avtor potem skoraj sploh več ne spozna, ker se nam to ne zdi etično.

 

Lektoriranje je delo, pri katerem razvijemo posebne oz. neobičajne sposobnosti

Lektoriranje je delo, ki zahteva dobro jezikovno znanje avtorja. Celo marsikateri slovenisti oz. profesorji slovenščine pravijo, da se profesionalnega lektoriranja sami ne bi lotili. Pravijo, da je poklic lektorja nekaj prav posebnega in da mora človek za to imeti posebno »oko« oz. trening. Pri tem pa popolno jezikovno znanje seveda ni zadosti. Mi se s tem strinjamo, saj lektorji tekste beremo docela drugače kot normalni bralci. V šali bi lahko rekli, da imamo ves čas vklopljen poseben »senzor« oz. »radar«, s pomočjo katerega vidimo napake, ki bi jih drugi spregledali. Seveda se tak program branja razvije z vajo in vztrajnostjo. Je pa res, da ga je včasih težko izklopiti in pogosto vidimo napake tudi takrat, ko beremo za zabavo, npr. podnapise pri filmih, časopise, leposlovne knjig in tekste na spletu.

lektoriranje besedila

 

Lektoriranje besedila je lahko tudi zdravstveno tvegano delo

Lektoriranje je tudi zelo naporno delo, ki močno obremenjuje oči. Prevajanje besedil in pisanje tekstov je denimo takšno, da prevajalec ali pisec pogosto pogledujeta iz zaslona na tipkovnico in iz tipkovnice na zaslon. Pri lektoriranju pa je vse skupaj dosti težje. Lektor v glavnem bolšči v zaslon dolge ure in skoraj ni potrebe, da bi pogled umaknil stran od zaslona. Zato se pri lektorjih pogosto dogaja pojav suhega očesa, saj ob koncentriranem gledanju v zaslon ljudje pozabimo mežikati in oko potem premalo vlažimo. Suho oko pomeni, da imamo neprijeten občutek, kot da bi imeli pesek v očeh. Zato je pri lektoriranju besedila pomembno, da uporabljamo pravilo 20-20-20. To pomeni, da vsakih dvajset minut med delom naredimo pavzo ter dvajset sekund gledamo točko, ki je od nas oddaljena vsaj dvajset metrov.

Druga zadeva, ki je pri dolgotrajnem bolščanju v zaslon računalnika nevarna, je tako imenovana modra svetloba, ki jo oddaja zaslon. Ta svetloba ima zelo podobne učinke kot UV svetloba, zato lahko ob dolgotrajnem delu, kar lektoriranje gotovo je, pride do poškodb oči. Zato je pri delu priporočljivo uporabljati zaščitna očala. Gre za čisto navadna korekcijska očala ali celo očala brez dioptrije, ki so premazana s posebnim slojem, ki zaustavi škodljivo modro svetlobo, ki seva iz zaslona računalnika, ter tako zavaruje oko podobno, kot ga pred soncem zavarujejo kakovostna sončna očala.

 

Lektoriranje je naša glavna dejavnost

Lektoriranje je dejavnost, po kateri naše stranke največ povprašujejo. Najpogostejša storitev, ki jo opravljamo, je lektoriranje zaključnih nalog, saj imamo največ strank, ki so študenti. To je tako, ker je naša tarifa za lektoriranje za študente še posebej ugodna. Jezikovno smo pregledali že na stotine diplomskih in magistrskih del ter tudi lepo število doktorskih disertacij. Naši glavni prednosti sta hitrost, s katero storitev opravimo, in v tem trenutku najnižja tarifa za lektoriranje za študente v Sloveniji. Že marsikoga, ki je bil v časovni stiski, smo zelo uspešno rešili in storitev opravili pravočasno.

 

Lektoriranje besedila, ki je strokovno, je še posebej zahtevno

Lektoriranje je že v osnovi naporno in zahtevno delo, saj zahteva veliko znanja in koncentracije. Ko pa imamo opravka s strokovnimi teksti, kot je denimo lektoriranje zaključnih nalog, to terja od lektorja tudi neko splošno – ali še bolje – strokovno razgledanost na področju, ki ga popravlja. Nepoznavanje področja lahko namreč pri lektoriranju besedila povzroči določene vsebinske napake, ki jih lektor zagreši nehote, ker področja ne pozna. Poznamo denimo primer doktorja slovenistike, ki je pri lektoriranju diplomske naloge medicinske sestre gladko popravil »informiran pristanek« v »informativni pristanek«, kar je seveda katastrofalna vsebinska napaka, ki si je nikakor ne bi smel privoščiti.